O Nogometnem klubu Kungota

Leta 1974 smo pričeli urejati takratno večnamensko športno šolsko igrišče, ki je bilo popolnoma zapuščeno in neuporabno. Še pred ustanovitvijo kluba smo le s težavo uredili primerno nogometno igrišče. Mi, ki smo že dve leti igrali na tem igrišču tako imenovano neregistrirano ligo, smo si igrišče uredili po takratnih nogometnih standardih. Postavili smo velike lesene gole, ki smo jih naredili iz lepih ravnih smrek. Zanje je vedel naš golman Oto Graber, ki nas je peljal v gozd — in ker ni bilo prevoza, je uspel nočni prevoz debel na dveh kolesih.

NK Kungota je bila ustanovljena leta 1976 na ustanovnem zboru v gostilni Fifolt v Spodnji Kungoti. Pri pripravah na ustanovitev kluba sta največ postorila Vinko Ul in Jože Kapun. Na zboru se je zbralo okoli 40 ljubiteljev nogometa iz Spodnje Kungote in okolice. Izvolili smo prvi upravni odbor, potrdili statut ter določili barve kluba in grb.

Na ustanovnem občnem zboru je bil prisoten tudi novinar Športskih novosti Bojan Sinič, ki je objavil članek z naslovom „Bum na selu“ in se čudil zagnanosti ter pozitivni energiji zbranih. Prisoten je bil tudi Ervin Vidovič st., takratni glavni sekretar za šport v mestni občini Maribor, ki je obljubil kabine za rezervne igralce in nove kovinske gole — obljubo je držal.

Prvi trener je bil Edi Kobale. Začetki so bili zelo težavni: ena usnjena žoga, brez slačilnic — skratka, začeli smo iz nič. S prostovoljnim delom članstva je klub rasel organizacijsko in nogometno.

Po nekaj letih se je klub prebil v prvo podzvezno ligo, ki jo je pod vodstvom trenerja Draga Wernika – Take osvojil z gol razliko 94:13 in se uvrstil v tretjo državno ligo. Taka tako spada med najuspešnejše trenerje NK Kungote. Prvih petindvajset let je vizijo kluba v rokah držal Vinko Ul, tehnični direktor.

V tretji ligi je zelo veliko postoril predsednik Zvone Gorjup, vedno na razpolago pa je bil tudi Jože Muršič. Kungota je v tretji oziroma štajerski ligi tekmovala sedem let, kasneje pa izstopila zgolj zaradi financ — ko klubi niso smeli več sami organizirati veselic, je usahnil glavni vir dohodka.

Nepozabne so tekme z ekipami prve jugoslovanske lige v 80. letih. Z Olimpijo, za katero so igrali Mihajlo Petrović, Srečko Katanec, brata Ameršek in drugi, ter z zagrebškim Dinamom pod vodstvom Čira Blaževića — izgubili smo le s 5:2. Ekipo Olimpije nam je pripeljala mariborska legenda Tomo Prosen, ki je po profesionalni karieri za dušo igral tudi za Kungoto. Za Kungoto je v tretji ligi igral tudi as jugoslovanskega nogometa Milko Đurovski.